Iran so ohromili splošna ustavitev javnega življenja, nasilni protesti in poglabljanje politične ter gospodarske krize. Oblasti so odredile zaprtje podjetij, izobraževalnih ustanov in vladnih uradov v 21 provincah, medtem ko so se demonstracije zaradi naraščajoče inflacije in padca vrednosti riala razširile po vsej državi. V spopadih med protestniki in varnostnimi silami so bile potrjene prve smrtne žrtve; v mestu Kouhdasht je bil ubit član paravojaške revolucionarne garde, v mestu Lordegan na jugozahodu države pa sta pod streli varnostnih sil padla najmanj dva demonstranta. Napetosti se stopnjujejo, saj varnostni organi na nekaterih območjih uporabljajo pravo strelivo, očividci pa dogajanje opisujejo kot pravo bojišče. Predsednik Masoud Pezeshkian je ob priznavanju javnega nezadovoljstva za krizo okrivil slabo upravljanje države, ne pa zunanjih sovražnikov, kar ga postavlja v nasprotje s trdo linijo režima, ki za nemire še naprej obtožuje tuje sile. Gospodarske razmere ostajajo kritične z inflacijo nad 40 odstotki, kar je po rekordnem padcu valute že sprožilo odstop guvernerja centralne banke Mohammada Reze Farzina. Aktivisti opozarjajo, da gre za najobsežnejši upor proti islamski republiki po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini v policijskem pridržanju sprožila val demonstracij po vsej državi. Trenutna ustavitev javnega življenja v dveh tretjinah provinc kaže na resno krhkost režima pod vodstvom vrhovnega voditelja Alija Hameneja.